Ni me
Mene ni na spisku.
Če me že kdo išče,
naj kar pride na dvorišče
ali povabi se k obisku.
Pač nisem tam potreben,
tudi tukaj v bistvu ne,
a malo v meni le še vre,
in ostajam rad poseben.
Ko pristaneš, nisi sam,
saj težave so ob tebi,
rešuješ vsem jih in sam sebi,
če le ni preveč te sram.
Bodi raje tam kot vedno,
vsak dan ob isti uri
in naj te ne razburi,
da vse je proti tebi redno.
Saj ni tako kot zgleda,
vsak se malo rad postavi,
a ko čas to vse prebavi
pač za njim ostane zmeda.
Vse je pod nadzorom,
le sam sebi nisem
in nihče ne piše dolgih pisem,
kdor zmore, umakne se naporom.
Vem, ta pesem ni kaj prida,
ampak mene to ne moti,
in če komu sem na poti,
naj raje piše svojo, kot zavida.
Pride dan, ko vse je odveč,
najraje bi kar nekam izginil,
žalostni odpad na stran odrinil
in pozabil na ta čas boleč.
A le mežik je stran od žalosti lepota,
stokanje se zlije v vrisk veselja,
v srcu suhem tli vsaj ena želja,
da leden oklep pretaja spet dobrota.
Slabo in dobro, vse se meša
morda ugledno, a le malo vredno,
pamet vzame in pusti nevedno
le prazen spisek - koga se pogreša?
Komentarji
Objavite komentar