Kandidatura

Polje se jeseni žanje,

ko se klasje že poveša,

a ko se pleve z zrnjem meša,

kmet naj sam rešuje stanje. 

Vsaka viža se izpoje

in mandat se enkrat izteče,

vsaj takrat vsem sreče,

politik vendarle prinese svoje.

Oblásti volje pač ne zmanjka,

vedno najdejo se pravi,

ki visoka misel jim v glavi,

ne da mirnega obstanka.

 

Pa se dajo na plakate,

hodijo na vse dogodke,

na videz pozabijo predsodke,

se z vsemi spuščajo v debate.

 

Če volivce hočeš pridobiti,

poskrbi, da te vsi spoznajo,

naj vidijo s kom opravka imajo

in da znaš ti lepše govoriti.

Naloga je kar utrudljiva,

a kandidatu je koristna,

če so srečanja z volivci pristna,

težko v njih se dolgo uživa.

 

Bogato razširi si obzorje

in če obljube previsoko poletijo,

ljudje ga hitro prizemljijo,

ko jim vseh težav prepluje morje.

Dan končno pride odločilni,

ko volivec svoje opravi,

da politika svet svoj sestavi,

kot da ga rezultat volilni.

 

Res je glasovanje važno,

a tudi štetje ni brez veze,

marsikdo po dlaki zleze

a kdor izgubi, kriči, da vse je lažno. 

 

Sledi izidov pričakovanje,

vse na trnih že od rana,

pozno bo številka znana,

marsikomu odnese spanje. 

 

Ko so odstotki končno dani,

spet debata se začenja

in zakrešejo se mnenja,

kaj storiti je kateri strani.

 

Kdo še koga sploh prenaša,

kam lahko bi se obrnil,

komu se je lonec zvrnil,

in spod katere riti stolček se spodnaša? 

 

Je vse skupaj skoraj smešno,

pa saj z veseljem smo volili,

da bi kaj novega dobili,

a ostane enako staro in uspešno. 

 

Štorija nikoli dokončana,

oblast ima pač moč v sebi,

ki svetuje "se zagrebi",

saj ista množica je zapeljana.