Mamam

Velikokrat za vse so same,

v skrbeh te naše drage mame,

otroci nam nekakšna so usoda,

a brez mame, ni življenja ne poroda.

 

Prva je, ki se je okleneš,

na obraz nasmešek ji nadeneš,

te ujela je za roko, ko si shodil,

korake prve njen pogled ti vodil.

 

Mama ni poklic kot kakšen drugi,

ne pripada ji medalja po zaslugi,

le srca ostanejo povezana za vedno,

kar je v življenju tudi največ vredno.

 

Ne pozna nihče te kakor ona,

ljubezni tvojega iskanja krona,

česar manjka v življenju vsakdo išče,

a v srcu maminem je vedno zatočišče.

Vselej tu nekje je, ko jo iščeš,

morda jo zdaj premalokrat obiščeš,

kako tiho vse življenje je ljubila,

spoznaš potem, ko te je zapustila.

 

Draga mama, vedno bodi z mano,

posebno vez imava v srcu stkano,

tukaj nič ljubezni tvoje ne preseže,

a večnost naju enkrat spet poveže.