Brstenje

Sonce skrajšalo je lastovkam počitek,
ogrelo zrak, da letenje je užitek,

dirke pernate se zdaj poganjajo med strehe,

narava oživi in vrne si nasmehe.

 

Zelenje se pretaka v brstje in cvetove,

preproga pisana pokriva vse bregove,

vrtovi pridnim rokam vračajo z lepoto,

na travnike metulji stopajo z lahkoto.

V zraku vse brenči, frči in si opravka daje,

zdaj je čas, ki ga življenje ima najraje,

klopce v parkih spet so zanimive,

na terasah družbice vse bolj igrive.

 

Cvetoča leska čebelji zarod k paši kliče,

narcise sončne brstenju so bahave priče,

zemlja sveže preorana izpuhti meglico, 

mlado bukovje zapleše s kukavico.

Žabji zbor v kalni mlaki se upeva,

račji trušč nad ločjem v večer odmeva,

mladi mesec nad gladino mirno plava,

jelenov ruk hripav v pomladno noč zatava.

 

Pomlad prešerna naj mi še srce odtaja,

meglen ovoj pretrga, ki mi dušo obdaja,

ljubo sonce, temó spremeni v veselje,

naj še mene, puščobo zimsko, pomladi klic zapelje.