Življenju

Preprosteje kot dobiti,
ga je izgubiti,
a povedali smo mnenje,
tokrat zmaga naj življenje.

 

Stvarnik ti podarja,

kar za prodajo ni denarja,

z njim vseeno bi ravnali,

kot bi sami si ga dali.

 

Dajmo razumeti,

ali smemo ga vzeti,

kdo lahko na smrt obsodi

in kam človeštvo vse to vodi 

 

Vsakemu je eno dano,

to vsem je dobro znano,

a starši odlóčili so zate,

tebe vtisnili so vate. 

 

So rodili za živeti,

sam bi rad odločil umreti,

vse enkrat konča se,

a pred tem le pojdi vase.

 

Kot je zrn na obali,

življenju koščkov so predali,

tvoj vseeno je le eden,

pa čeprav ta svet je zmeden.

 

Poglej zrno v svoji roki,

tu so nauki globoki, 

v njem je združeno oboje,

sreča in težave tvoje.

Življenje včasih je kot kamen,

trden hlad ali vroč plamen,

zdaj zdi se ti le pusta skala,

a glej, umetnina bo nastala.

Tako naj bo ali drugače,

vsi življenju smo igrače,

komur se na tem zatika,

drugi svet ga kdaj zamika.

Vse se da, dokler živimo,

zato s sodbo ne hitimo,

tam kjer danes vse obupa,

morda bo jutri polno upa.

Prepustimo se usodi,

naj nas božja volja vodi,

kar namenjeno je koncu,

večnost bo predala soncu.

Bog ne daje več bremena,

kot ga zmorejo ramena

in ko vidiš le trpljenje,

pomni - ostane ti življenje.