Jesenje

Sokov sladkih nacejeni,

debelega kostanja siti,

za dve zimi porejeni,

polhi v duplu tiho skriti.

Jež povalja se po listju,

novo si skroji obleko,

bodečemu je znano bitju,

zalóg pripravljati navleko.

 

Veverica ne odlaša,

vse dupline napolnila,

žir in želode prinaša,

da bo zimo prehranila.

 

Kosmatincu se že zeha,

od vseh dobrot se je zavalil,

v skalni luknji mu bo streha,

vanjo se bo zakotálil.

 

Ptice zbirajo se v jatah,

bo selitev v tople kraje,

ne zmrzovale po ledenih tratah,

na soncu grele bi se raje.

 

Si oblizuje maček tačke,

v dan jesenski pomežika,

pozabil na sosednje mačke,

raje k peči se primika.

Vsi pridelki so pobrani,

suha drva v kup zložena,

otroci okrog mize zbrani,

že pogača je pečena.

Za počitek svet pripravljen,

kot narava je zgrajena,

če vsak del s celoto spravljen,

ne zmoti zanka ga nobena.

Zahvalimo se za trenutke,

ki nam stvarstvo jih podarja,

dobre vzemi vase občutke,

ti up srce naj nagovarja.