Preprosto ena

Saj je res preprosto,
omahuješ prepogosto,
vse kar sámo gre naprej,
raje v oblake glej.

Ali pa odpri oči,

lepe, kot imaš jih ti,

vse zrcali se v njih,

ostal bo le trenutek tih.

Ne postajaj neprijazna,

vsega polna, sebe prazna,

s slabim vračaš slábo,

ta odpad ne nosi s sabo.

 

Tu ne vidiš več pogleda,

danes jeza, včeraj sreda,

vse gre nekam v ovinke,

sama si-, ne rabiš šminke.

 

Poln kufer, pa še vroče,

kliče te, kar naj se zjoče,

naj pretvarja se pri drugi,

vse bilo je, zdaj bo v trugi.

 

Nič ne škodi, če greš vase,

kar ostane, vzemi zase,

vse kar je, naj zdaj izgine,

saj hudo je, ampak mine. 

 

Vem, da ni ti kar vseeno,

a še nič ni izgubljeno,

podreno se nazaj postavi,

če ne drugje, pa v tvoji glavi.