Od-urna

Hitro ura bo minila,
med pozabljene se skrila,
če hočeš od nje kaj več imeti,
si je pač treba dve vzeti.

Klik kazalcev v sobi prazni,

na krog obsojenih po kazni,

v stalni dir obeh pognanih,

nam, za pregánjavce poslanih.

Eden vedno je pred tabo,

drugemu si sam za vabo,

vedno te naprej podita,

tvoja pot v njun krog je zvita.

 

Mi misel pride-, bi se uprl

in kazalce te zavrl,

pa naj polomi se kolesje,

že najde novo ravnovesje.

 

Bi nastopil čas brez časa,

nekoč živela ga človeška rasa,

ko ni poznala tega štetja,

dovolj imela važnega početja.

 

A čas se sčasoma spremenil,

če včasih malo je pomenil,

sedaj postal vladar je vsega,

čase vse njegova moč presega.

Če vse ure bi ustavil,

marsikomu smisel bi zapravil,

zakaj bi sploh še kam hiteli,

saj zamude ne bi več imeli.

Brez časa žal nič ni kratkočasno

in vse izgine dolgočasno,

vsi poslušamo melodije le brezčasne

in urice uživamo prekrasne.

A glej ga zlomka,

že ušesa para mi budilka gromka,

spanje spet se bujenju je predalo,

mi brezčasne sanje, predčasno dokončalo.