Nala

Pot življenja ni sredina,
vodi bolj po ženski strani,
ohranitev vloga materina,
ona nese, on le gnezdo brani.

Življenja volje več je v ženi

se vedno rodu novemu podarja,

vsem in nam, ki svetu prineseni,

da življenje še naprej se ustvarja.

Četudi zapuščena, ponižana in bedna,

ko se ji na poti zalomilo,

žena ostane spoštovanja vredna,

živo iskro v njo je stvarstvo skrilo.

Davno že narava podelila,

vloge v igri za obstoj človeka,

jih vsaka generacija izpolnila,

nobena prekinila poteka.

Afričanka mlada na podobi,

ponosno svoje sporočilo nosi,

se ji v oblačilih pisanih spodobi,

da v življenje nam veselje trosi.

Šotor, ogenj, žena in otroci,

modrost je davna starih ljudstev,

so trdni temelji plemena,

rodu večno izročilo čustev.

Je tradicija odločna,

kar drugačnega, narobe,

narava žene dovolj močna,

je materinstvo ustvarilo vse dobe.

Stvarstvo najde si rešitev,

preživetje vedno moč v stiskah,

je ženi dodeljena izpolnitev,

zmagovati v življenja bitkah.

Volja je, kar vse premaga,

nasledstvo ženam v skrb je dano,

človeški rod na koncu zmaga,

kar življenje ljubi-, bo izbrano.