Ne budite

Usmiljeno me ne budíte,
če me vidite zaspati,
če zato bi moral svet obstati,
me kar počivati pustite.

Kadar glava mi omahne,
med sestankom staršev svetá,
ali med proslavo letá,
brez panike, utrujen človek pač predahne.

Če me slišite smrčati,
kje na plaži pod borovcem,
na veselici pod kozolcem,
zame ne skrbite, pustite raje me mižati.

Ko televizor v prazno sveti,
ne zaradi slabega programa,
in v teatru igra se huda drama,
prosim, ne mi spanca vzeti.

Ko bi politik veliko rad povedal,
dremež meni več prinese,
in včasih celo ob pridigi zanese
me, da pod kožo bi pogledal.

Vem, da navada ta ni lepa,
spati na dogodkih javnih,
predremati koncerte slavnih,
a verjemite, huda utrujenost je slepa.

A vse to še ni najhuje,
včasih pravi se škandal primeri,
ko žena kaj razlaga v dobri veri,
in opazi, da budnost mi odpluje.

Kaj naj, pač takšna sem oseba,
ki počitek ji pomeni,
in se niti za posmeh ne zmeni,
saj že med to pesmico je bilo podremat treba.