Polnočnica

Drobne lučice na strmi poti,

počasi se pomikajo nasproti,

svečke in bakle v rokah malih,

prešerni smeh na licih zalih.

Sneg že škriplje pod nogami, 

zlat lunin krožnik nad gorami,

čez nebo se zvezdice pripasle,

drevesne sence nad belino zrasle.

Spokojna noč zemljò objela,

zima hribčke puhasto odela,

vaška družba k cerkvi se odpravi,

za Božje rojstvo srca si pripravi.

Zvon povabi vernike v svetišče,

duša vsaka nocoj Boga si išče,

se božična zgodba v jaslicah izpolni,

božji hramček svetloba naj napolni.

Duhovnik vodi vernike v daritev,

skupna Sveta noč se vplete v molitev,

ko je božja služba dokončana,

zadrži pred cerkvijo se družba zbrana.

V cekarju se najde sladkarije,

iz termovke se kuhanček nalije,

potem se angelčku na čast zapoje

in družba razide se v domove svoje.

Noč božična vsakega povabi,

da vse slabo naj pozabi,

rojstvo otroka v jaslih počastimo

s toplino dragim srca napolnimo.