Martina bratci

Kjer tal sonce se dotakne,

v grozdju svoje žarke stakne,
toplota vodo s kamnom povezála,
zemlja z nebom v kapljicah se zbrala.

Ustvarjenina od kletarja narejena,

vinska kapljica je žlahtno dozorjena,

Martina svetga dan ji blagoslova kliče,

gospodar prijatle vabi, da bili bi priče.

Živahnost v vinu je kar pivca zgrabi,

a omama vodi k pijanski ga pozabi,

za hrano vino uživali so stari

in radi opijali se z njim ob vsaki stvari.

Zdaj časi so drugačni nastopili,

nam škodi, če bi preveč se ga napili,

vseeno pa kozarčke napolnímo,

in za trenutek težave pozabímo.

A mi nocoj se vincu ne predamo,

spodobno in po pameti ga piti znamo,

zbrani smo, da se lepo poveselimo,

vsem zdravja in veselja od srca želimo.

Poskusimo kar gospodar nam toči,

saj za nas vedno najboljšega določi,

vse leto je imel skrbi in delo,

a z Božjo pomočjo mu dobro je uspelo.

Zato najprej njemu zdaj napijmo,

in kupice potem še zase natočimo,

to leto vsem je dobro kapljico prineslo,

da bi le veselja nič nam ne odneslo.

Za dekleta naša, vrle žene,

naj še vince v grlo se požene,

ponos ste in prijazne nam družice,

kozarčkov število veste nam resnice.

Nazadnje za Slovenijo zdravica,

naj vsem nasmeh obarva lica,

dokler se vsi skupaj veseliti znamo,

jezi in prepiru priložnosti ne damo.