Sejmarska

Če koga že dolgo nisi srečal,
in bi kupčiji se posvečal,

vedi, da se v soboto prvo, rado

marsikdo poda na sejem, za navado.

Stojnice polne robe vsakojake,

čakajo na korenjake,

da bi segli po denarce,

in odnesli lepe stvarce.

Oblačila vsem rodovom,

sveče na spomin grobovom,

suha roba za po hiši,

še nekaj za pregnati miši.

Starin dovolj za prah nabirat,

orodje je za hruške obirat,

mazila za boleče sklepe,

in za lepotice še bolj lepe.

Mesar špehovke rad razstavi,

čebelar satovja sad nastavi,

grozdje sladko in debelo,

bučno olje, vince zrelo.

Igrače, čevlji, nogavice,

suho sadje, očala, rokavice,

seveda na častnem položaju,

šank s čevapi, kakor v raju.

Za vsakega se nekaj najde,

ali se med znanci znajde,

spije glažek ali kavo,

in s pogovorom prezrači glavo.

Sejem je dogodek krasni,

še lepši, če so dnevi jasni,

tudi jaz se tam kar znajdem,

si kuhalnico ali pa metlo najdem.